Motivacijska izboljšana terapija (MET) je različica motivacijskega intervjuja (MI), ki se uporablja za zamenjavo nezaželenega vedenja z bolj pozitivnim. Ta vrsta terapije je zasnovana tako, da izzove pozitivne spremembe in uči samokontrole, tako da pacientu zagotovi pozitivne afirmacije. Najpogosteje se uporablja za zdravljenje zlorabe alkohola in substanc, deluje pa tudi za druga vedenja. Terapijo motivacijske izboljšave uporabljamo tudi pri mladostnikih in najstnikih, ki so uporni, narcistični ali izjemno razpoloženi. Glavni cilj MET je opolnomočenje pacienta, da izzove spremembo v sebi, s čimer mu da motivacijo in željo, ki sta potrebna za spremembo.
Tehnike, ki se uporabljajo v terapiji motivacijske izboljšave, se osredotočajo na pozitivne motivacije in želje po spremembi in ne na negativno okrepitev. Ta tehnika se je izkazala za posebno uporabno pri zdravljenju ljudi, ki se upirajo spremembam ali zdravljenju. Poleg zdravljenja z drogami in alkoholom je bila motivacijska izboljševalna terapija uspešna pri pomoči pri zdravljenju ljudi z motnjami hranjenja in izzove spremembo kaznivih dejanj pogojnega odpusta in kršiteljev pogojne kazni, uporniškega vedenja mladostnikov in drugih vedenj, ki se jim ljudje upirajo pozitivnim spremembam. Motivacijska terapija je na voljo v vseh okoljih, vključno s bolnišničnimi centri, ambulantnimi službami, šolami in drugimi lokacijami.
Terapevtske seje motivacijske izboljšave so kratke, običajno vključujejo od dveh do štirih sej, od katerih vsaka traja eno uro. Večina sej poteka zasebno in ne v skupinskih terapijskih sejah. Izurjeni motivacijski terapevti niso neposredno vključeni v spremembe, niti ne zagovarjajo sprememb; zagotavljajo predvsem motivacijo in podporo, ki je potrebna za pacienta, da želi sam narediti spremembe. Terapevti so odgovorni za zagotavljanje empatije, podpiranje samoučinkovitosti, izogibanje nasprotovanju pacientu in pozitivno opolnomočenje pacienta. Terapevt namerno posluša in postavlja odprta vprašanja, da pacientu omogoči, da se pogovori o težavah.
Vsaka seja se običajno začne z motivacijskim terapevtom, ki določi bolnikovo trenutno stopnjo odpornosti in motivacijske ravni. Terapevt nato določi temo za odločitev na podlagi bolnikovih potreb, kot je raziskovanje razlogov za spremembo ali tipičen dan v pacientovem življenju. Strukturirane seje se začnejo s tem, da terapevt postavlja odprta vprašanja, končajo pa s povzetkom seje in povratnimi informacijami. Da bi bil učinkovit, mora biti motivacijski terapevt spoštljiv in zagotoviti potrditev bolnikovega odpora in zanikanja z uporabo strategij refleksivnega poslušanja in selektivnega dogovora. Terapevti so pogosto na voljo svojim pacientom takoj za krizne situacije in na enak način raziskujejo recidive ter postavljajo odprta vprašanja za samoraziskovanje.