Kot del osrednjega živčnega sistema je siva snov sestavljena iz celičnih teles, natančneje celičnih teles nevronov, nevrofila, glialnih celic in dendritov. Za razliko od bele snovi se ta vrsta možganske snovi nahaja v predelih možganov, ki vključujejo nadzor mišic. Najdemo ga tudi v možganskih predelih, ki nadzorujejo človekovo zaznavanje, na primer, kako se stvari vidijo ali slišijo ali oblikovanje spominov. Na govor in čustva v veliki meri vpliva tudi siva snov.
Siva snov se nahaja na več področjih možganov. Najdemo ga na površinah možganske skorje in malih možganov. Ta vrsta snovi se nahaja tudi globoko v možganih. V središču hrbtenjače lahko najdemo tako sivo kot belo snov, vendar prevladuje siva.
Primarna funkcija sive snovi je prenašanje senzoričnih informacij, ki prihajajo iz celic sive snovi in čutnih organov. Te informacije se nato posredujejo predelom možganov, ki obdelujejo senzorične informacije. Inteligenci in spretnosti se pogosto pripisujejo tej možganski snovi, predvsem zato, ker pokrivajo velik del možganov. Poleg tega so študije pokazale, da ima vsaka oseba različne količine in gostoto te možganske snovi, ki pogosto kažejo višje koncentracije na področjih, povezanih s posebnimi intelektualnimi vidiki ali obvladovanjem spretnosti.
Prejšnje študije so pokazale, da velikost človekovih možganov nima nobene povezave z ravnjo inteligence. Medtem ko so bili možgani večjih velikosti prisotni pri osebah z višjimi rezultati inteligentnega količnika (IQ), povečan IQ ni bil dovolj pomemben. Novejše raziskave so pokazale, da lahko testiranje IQ aktivira več področij sive snovi v možganih. To pomeni, da čeprav lahko oseba kaže prednosti in slabosti na določenih področjih inteligence, tako prednosti kot slabosti izhajajo iz skupnega obsega in ravni aktivnosti prek posameznega vzorca snovi v celotnih možganih.
Čeprav lahko večje koncentracije sive snovi pomenijo inteligenco in spretnost, lahko majhne koncentracije in pomanjkljivosti povzročijo težave. Študije so na primer pri starejših ljudeh pokazale, da je kratkoročni spomin prizadet, saj se volumen sive snovi s staranjem zmanjšuje. Študije so tudi pokazale, da so razlike v volumnu sive snovi lahko povezane tudi z nekaterimi psihološkimi motnjami, kot je bipolarna motnja. Za nekatere psihološke motnje dokazi kažejo, da imajo bolniki lahko pomanjkanje sive snovi v predelu levega parietalnega režnja. Resnost in trajanje pa pogosto določata prostornina snovi v desnem prednjem delu možganov.