Pogosta bolezen med športniki, plantarni fasciitis je vnetje različnih vezivnih tkiv na spodnji strani stopala. Lahko je izčrpavajoče stanje in zaradi stalne obremenitve človeških stopal je dejansko pogosto degenerativno in se lahko poslabša, če se ne zdravi. Operacija plantarnega fasciitisa velja za zadnjo možnost pri odpravljanju težave, če manj invazivna zdravljenja ne rešijo težave.
Skupaj znan kot plantarna fascija, je trak vlaken, ki poteka od dna prstov do sprednjega dela pete, izpostavljen napetosti, ko stopala nosijo težo. Glede na izredne obremenitve stopal, ki jih povzroča večina športnikov, so ta vlakna relativno pogosto nagnjena k vnetju in trganju v primerjavi s splošno populacijo. Pri nešportnikih se pojavljanje plantarnega fasciitisa povečuje skupaj s telesno težo, kar je logična posledica nenormalno visoke obremenitve stopal. Približno eden od desetih ljudi na splošno bo v nekem trenutku svojega življenja razvil to stanje.
Najpogostejši simptomi plantarnega fasciitisa so okorelost in intenzivna bolečina na spodnji strani stopala, zlasti ko poskušate upogniti prste navzgor. Bolečina je bolj izrazita, ko se upogibanje pojavi med hojo ali tekom. Diagnoza je dokaj enostavna in se običajno opravi na podlagi opisanih simptomov in vizualnega opazovanja. Napredni pregledi, kot sta slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali ultrazvok, so na splošno potrebni le, če obstajajo zmedeni ali atipični simptomi, kot sta odrevenelost ali razbarvanje kože.
Pred operacijo plantarnega fasciitisa se običajno izvajajo številna zdravljenja, s katerimi poskušamo zmanjšati vnetje na neinvaziven način. Čeprav je glede na lokacijo in funkcijo plantarne fascije težko izolirati, je preostanek prizadetega stopala eden prvih in najpomembnejših korakov za lajšanje otekline in bolečine. Ortotska obutev je še ena možnost zgodnjega zdravljenja in velja za edina najučinkovitejša možnost, razen operacije.
Poleg tega redno raztezanje stopala in telečje mišice ter uporaba protivnetnih zdravil predstavljata glavnino nekirurškega zdravljenja. Druge manj uporabljene alternative vključujejo masažno terapijo, nočno uporabo opornic in injekcije kortikosteroidov. Slednje pa je sporno in tvega, da bi s ponavljajočimi se injekcijami naredili več škode kot koristi. V devetih od desetih primerov je eno ali kombinacija teh zdravljenj uspešna pri lajšanju stanja.
Če bolečina in togost ostaneta po konzervativnejših prizadevanjih, se lahko kot zadnja možnost priporoči operacija plantarnega fasciitisa. Tradicionalna operacija plantarnega fasciitisa je znana kot sproščanje plantarne fascije in kot pove že njeno ime vključuje rahlo sprostitev vnetega vezivnega tkiva iz njihove prvotne lokacije, zmanjšanje pritiska in bolečine. Novejše vrste operacij, ki uporabljajo artroskopske tehnike in ultrazvok, so manj invazivne in natančnejše. Čeprav je na splošno najuspešnejši pristop pri končnem reševanju stanja po neuspešnih drugih poskusih, je operacija katere koli vrste tudi največja tveganja.
Poleg delitve tipičnih visokih stroškov, povezanih s kakršno koli medicinsko operacijo, lahko operacija plantarnega fasciitisa včasih povzroči dolgotrajno ali celo trajno poškodbo živca na stopalu ali v celoti poruši tkivo plantarne fascije. Obdobje okrevanja je lahko tudi pri uspešnih operacijah dolgotrajno in še vedno boleče. Operacija plantarnega fasciitisa ima relativno nizko stopnjo uspešnosti 70-80 % v primerjavi z drugimi vrstami operacij, kot je zamenjava kolena, vendar je za dolgotrajne bolnike ta potencial kljub temu lahko vreden truda.