Kuboidni epitelij je vrsta tkiva v živalski anatomiji. Je zelo pomembna vrsta tkiva v človeškem telesu. Kockasti epitelij najdemo znotraj ledvic, v delih očesa in ščitnice, v jajčnikih in modih, v delih možganov in pljuč ter v kanalih eksokrinih žlez.
Kuboidni epitelij je le ena vrsta epitelnega tkiva v telesu. Epitelij je tkivo, ki pokriva površine in votline po telesu, kockasti epitelij pa je tako imenovan, ker imajo celice tkiva približno enako višino, širino in globino, čeprav morda niso ravno kockaste. Vsaka celica ima v središču sferično jedro. Druge vrste epitelija so bodisi v obliki diska, s širino celice, ki presega višino celice, ali v obliki stebrov, pri čemer višina celic presega njihovo širino. Kuboidni epitelij je lahko preprost, sestavljen samo iz ene plasti celic, ali stratificiran, sestavljen iz več plasti.
Epitel je ena glavnih vrst tkiva v človeškem telesu, ostale pa so vezivno, mišično in živčno tkivo. Epitelna tkiva so avaskularna, kar pomeni, da jih ne oskrbujejo krvne žile, čeprav jih oskrbujejo živci. Epitelij se hrani iz vezivnega tkiva, ki je podlaga. Epitelno in vezivno tkivo sta ločena s bazalno membrano, tanko plastjo, sestavljeno večinoma iz kolagenskih vlaken.
Enostavni kockasti epitelij obroblja nefron, osnovno strukturno enoto ledvice, pa tudi površino jajčnikov in delov očesa ter ščitnice. V proksimalnem zvitem tubulu ledvice ima preprost kockasti epitelij mikrovile, majhne dlake podobne izbokline, ki pomagajo pri absorpciji z maksimiranjem celične površine. Enostavni kockasti epiteli se nahajajo tudi v ventrikularnem sistemu, sistemu v centralnem živčnem sistemu, ki vsebuje cerebrospinalno tekočino, in v bronhiolah pljuč.
Enostavno kuboidno epitelijsko tkivo ima funkcijo izločanja in absorpcije ali sproščanja in sprejemanja kemikalij po potrebi. Kot ves epitelij ima tudi zaščitno funkcijo. Enostavni kockasti epitelij je odgovoren tudi za proizvodnjo jajčec in semenčic.
Stratificirani kockasti epiteliji so redkejši kot preprosti in jih najdemo večinoma v kanalih eksokrinih žlez, kot so žleze slinavke, znojnice in mlečne žleze. Eksokrine žleze v svoje kanale izločajo snovi, ki te snovi sproščajo v zunanje okolje. Od endokrinih žlez se razlikujejo po tem, da snovi, ki jih izločajo, niso hormoni.