Ko je diagnosticiran zlom rastne plošče, je priporočeno zdravljenje odvisno od resnosti zloma. Manjše poškodbe je mogoče zdraviti z uporabo opornice ali gipsa. Če je poškodba hujša, bo morda potrebna operacija. Ko je diagnosticirana zlomljena rastna plošča, bo otrok moral v rednih presledkih nekaj let po poškodbi redno obiskovati zdravnika.
Rastna plošča se nanaša na del kosti, ki še raste. Nahaja se na koncu kosti in je lahko ranljiv za poškodbe, saj je šibkejši od polno oblikovanih delov skeleta. Če poškodbe takrat ne zdravimo pravilno, kost morda ne bo zrasla takoj. Kost je lahko krajša od ustrezne kosti na drugi strani telesa.
V nekaterih primerih lahko zlom rastne plošče spominja na zvin ali nateg. Ko se otroci pritožujejo nad bolečino po poškodbi, jih mora obiskati zdravnik, da izključi to vrsto težave. Glede na tveganje trajne poškodbe ni dobro spodbujati otroka, naj se še naprej teži na poškodovanem sklepu, ali ga spodbujati, da se »igra poškodovanega«.
Zdravnik lahko sumi na zlom rastne plošče, če fizični pregled pokaže, da je območje občutljivo na dotik. Rentgen bo zagotovil več informacij in potrdil, ali je med rastno ploščo in popolnoma oblikovano kostjo prisotna vrzel. Zlomljena rastna plošča se najverjetneje pojavi v razvijajočih se kosteh rok in zapestja. Ta vrsta poškodbe lahko prizadene tudi kosti v stopalih, gležnjih in bokih.
Če je priporočena operacija, bo otrok verjetno napoten k ortopedu. Med postopkom bo zdravnik prestavil rastno ploščo v pravi položaj in z vijaki ali žico jo držal na mestu. Na območje bo naložen odlitek, da bo kost med celjenjem ostala nepremična. Če gre za zlom gležnja, noge ali stopala, se otroku naroči, naj se nanj izogiba, dokler gips ni pripravljen za odstranitev.
Redno spremljanje je pomemben del zdravljenja zloma rastne plošče. Zdravnik bo želel otroka videti vsake tri do šest mesecev, da se prepriča, ali se kost dobro celi in raste naravnost. Po dveh letih po poškodbi zlom rastne plošče ne bi smel več predstavljati zdravstvene skrbi.