Kaj so intravenski antibiotiki?

Intravenski (IV) antibiotiki so antibiotična zdravila, namenjena za dovajanje neposredno v krvni obtok. So alternativa peroralnim antibiotikom, ki jih jemljemo peroralno, in lokalnim antibiotikom, ki se nanesejo neposredno na mesto, kjer se nahaja okužba. Podjetja, ki proizvajajo antibiotike, običajno ponujajo vrsto izdelkov za intravensko uporabo. Ta zdravila so na voljo samo na recept in jih je treba jemati pod nadzorom zdravnika.

Antibiotiki so skupina zdravil, ki delujejo proti bakterijam. Lahko aktivno ubijejo bakterije, da ustavijo okužbo, ali pa ovirajo razmnoževanje bakterij, kar oteži širjenje okužbe. Ko generacije organizmov umirajo, se okužba postopoma obvladuje. Nekatera zdravila so širokega spektra in bodo delovala proti številnim različnim organizmom, druga pa ciljajo na določene bakterije in niso primerna za generično uporabo.

Intravensko dajanje antibiotikov pomeni, da zdravila delujejo hitro, kar je v izrednih razmerah lahko kritično. Ko se zdravila vnesejo neposredno v krvni obtok, bodo hitro potovala do mesta okužbe in takoj začela delovati. Nasprotno pa se morajo zdravila, ki jih jemljemo peroralno, absorbirati skozi črevesje, preden lahko začnejo napadati okužbo. Za ljudi s hudimi okužbami se lahko uporabljajo intravenski antibiotiki, ker bodo hitro začeli učinkovati.

Ljudje se običajno dajejo intravenskim antibiotikom prek intravenskega katetra, povezanega z infuzijsko črpalko. Zdravila lahko injiciramo neposredno v kateter ali injiciramo v vrečko sterilne fiziološke raztopine za počasno infuzijo v krvni obtok. Način dostave je odvisen od bolnika in zadevnega zdravila. Nekatera zdravila je treba zaradi pomislekov glede stranskih učinkov dajati počasi.

Pred predpisovanjem intravenskih antibiotikov zdravnik opravi pregled, da potrdi, da je težava okužba, in lahko vzamejo vzorce, da bi ugotovili, kateri bakterijski organizmi so prisotni. Te informacije se uporabljajo za izbiro ustreznega zdravila za bolnika. Odmerek se izračuna na podlagi telesne teže bolnika, da zagotovimo, da bolnik dobi dovolj zdravil za boj proti okužbi, ne da bi mu dali preveč.

Čeprav se intravenski antibiotiki pogosto dajejo v bolnišničnem okolju bolnikom z okužbami, ki zahtevajo usposobljeno zdravstveno nego, jih je mogoče dajati tudi doma ali v ustanovah za dolgotrajno oskrbo. Za domačo uporabo morajo biti bolniki usposobljeni za dajanje intravenskih injekcij ali vodenje intravenske linije. Po navodilih lahko pripravijo potrebna zdravila in jih dajo. Za dajanje zdravil za takšne bolnike lahko poskrbi tudi medicinska sestra na domu.