Popolna gastrektomija je invaziven kirurški poseg, pri katerem zdravnik odstrani celoten želodec in poveže dno požiralnika neposredno s tankim črevesjem. To pacienta prisili v pomembne spremembe življenjskega sloga, kirurg pa to operacijo običajno priporoča le, če je najboljša možnost. Bolniki z rakom na želodcu in hudo ulkusno boleznijo so lahko kandidati za popolno gastrektomijo. Za oskrbo bi morali načrtovati približno teden dni v bolnišnici po operaciji.
Celotna gastrektomija lahko traja štiri do pet ur v operacijski sobi, pri čemer je bolnik v splošni anesteziji. Kirurg previdno odstrani želodec in zašije tanko črevo in požiralnik skupaj. V prvih dneh po operaciji bolnik ne more ničesar jemati peroralno, saj se morajo šivi popolnoma zaceliti. Preden bolnik lahko jesti, je potreben rentgenski posnetek, da se preveri puščanje, po katerem lahko bolniki začnejo uživati bistre tekočine in postopoma v svojo prehrano dodajajo kompleksnejša živila.
Po popolni gastrektomiji so bolniki nagnjeni k težavi, znani kot sindrom dampinga, kjer hitro dovajanje hrane v črevesje povzroči skoke krvnega sladkorja, pa tudi mrzlico, slabost in nelagodje. Da bi to rešili, morajo bolniki čez dan jesti številne majhne obroke. Preveliko uživanje v enem samem sestanku lahko izpostavi bolnika tveganjem za zaplete, kot je sindrom dampinga ali ruptura na mestu kirurškega posega. Bolniki morajo biti previdni tudi pri prehrani, saj obstaja povečano tveganje, da ne bodo dobili ustrezne prehrane za svoje potrebe.
Spremembe življenjskega sloga s popolno gastrektomijo je pri nekaterih bolnikih težko prilagoditi. Večina shujša, ker ne more jesti dovolj, v nekaterih primerih pa se lahko razvijejo težave z žolčnikom. Kirurg bo želel po posegu skrbno spremljati bolnika, da preveri znake zapletov, kot so okužba, puščanje na sklepu med požiralnikom in tankim črevesjem ter vnetje. Za odpravo zapletov bo morda potrebna še ena operacija, odvisno od njihove narave.
Pred popolno gastrektomijo se pacient sreča s kirurgom, da dobi čim več informacij o nadaljnji oskrbi in potrebnih spremembah življenjskega sloga. Bolniki se bodo morda želeli posvetovati s strokovnjakom za prehrano, da bi dobili nasvete o izbiri prehrane po posegu. Nutricionisti lahko bolnikom pomagajo vzpostaviti urnik varne in zdrave prehrane ter svetujejo, kaj jesti po operaciji. Medtem ko so v bolnišnici, ko okrevajo, bodo bolniki običajno prejeli več navodil in pomoči zdravstvenih pedagogov in medicinskih sester.